Dechra ponuja rešitve za otitis externa pri psih
Otitis externa (OE) je pogost razlog, da pes obišče veterinarsko ambulanto1. Razumevanje vzroka vnetja lahko prepreči nadaljnje zaplete in/ali ponovitve bolezni pri vašem pacientu. Ni samo pomembno prepoznati primarni vzrok otitisa, ampak je za pravilno odločitev pomembno upoštevati tudi vse dejavnike odvisne od posameznega primera, ki vplivajo na izbiro zdravljenja. Na ta način boste akutno vnetje obravnavali pravočasno in preprečili morebiten razvoj kroničnih sprememb.
Nedavni obsežni intervjuji z veterinarji in rezultati panevropske raziskave med veterinarji2 kažejo, da je komunikacija z lastniki pomemben in včasih stresen del obvladovanja primerov otitisa. Uspešen izid za vse vključene temelji na sodelovanju med veterinarsko ekipo, lastnikom in psom. To je še posebej pomembno, saj je znanje lastnikov o vnetju zunanjega sluhovoda precej skromno. Takšno sodelovanje imenujemo Vseživljenjsko partnerstvo za težave z ušesi.
Namen tega članka je ponuditi vpogled v različne oblike vnetja zunanjega sluhovoda (otitis externa), s poudarkom na najpogostejših vzrokih in kliničnih slikah. Prav tako vam bo pomagal razumeti vrednost citološke preiskave ušes ter pomen individualno prilagojenega zdravljenja, ki ustreza vsem članom ekipe.
Kakšna je definicija vnetja zunanjega sluhovoda?
Otitis externa se definira kot vnetno stanje, ki prizadene zunanji sluhovod in sega od uhlja do bobniča3. Vendar pa v praksi, čeprav so fiziološke spremembe, ki nastanejo kot del vnetnega odgovora (toplota, rdečina, oteklina) pomembne, privede pacienta v veterinarsko ambulanto individualni klinični odziv na te spremembe.
Tipični klinični znaki vnetja zunanjega sluhovoda pogosto vključujejo:
- • stresanje glave
• drgnjenje ušes
• srbenje
• bolečine
• neprijeten vonj
Pomembno je, da se zavedamo, da se lahko klinični znaki razlikujejo glede na vrsto otitisa, ki je prisoten. Znaki so lahko enostranski ali obojestranski, kar lahko nakazuje primarne vzroke.
Čeprav je OE pogosto povezan z bakterijsko in/ali glivično infekcijo, se lahko OE pojavi brez vpletenosti sekundarnih oportunističnih patogenov. Začetno vnetje, povezano z vnetjem zunanjega sluhovoda spremeni okolje sluhovoda, kar nato spodbudi prekomerno rast komenzalnih povzročiteljev prisotnih v ušesu (predvsem Staphylococcus spp. in Malassezia spp.), kar lahko privede do infekcije.
Dostopajte do Dechrinega nagrajenega 4D modela ušesa
Slika včasih pove več kot tisoč besed. Naš 4D model ušesa prikazuje anatomijo pasjega ušesa in kako se ta spreminja od normalnega stanja do različnih stopenj bolezni. Izboljšuje komunikacijo med veterinarjem in lastnikom psa o trenutnem stanju in prognozi ter pomaga pri razlagi pomembnosti uspešnega dajanja izdelkov.
Visit the 4D-ear model and bookmark it as a favourite.
Making it easier to refer to during client conversations.
Kategorizacija vnetja zunanjega sluhovoda
Vnetje zunanjega ušesa se lahko klasificira glede na klinični izgled in vrsto izcedka4.
Eritematozni
(Rdečina)
Blag eritem zunanjega sluhovoda psa
Eritroceruminozni
(rdečina in ceruminozen izcedek)
Zmeren eritem zunanjega sluhovoda z gostim, rjavim ali rumeno-rjavim izcedkom
Supurativen
(veliko gnojnega izcedka)
Močan eritem in možne razjede zunanjega sluhovoda z gnojnim izcedkom
Avtor slike: C. Walker, ThePhotoVet
Kateri so najpogostejši vzroki otitisa pri psih?
Otitis externa ima pogosto večfaktorsko etiologijo, ki jo lahko razdelimo na primarne in sekundarne vzroke, skupaj s predispozicijskimi in perpetuirajočimi dejavniki:
Primarni vzroki so dejavniki, ki sprožijo začetno vnetje ušesa
Sekundarni vzroki so infekcije, ki nastanejo kot posledica primarnega vnetja
Perpetuirajoči dejavniki so tisti, ki preprečujejo popolno ozdravitev otitisa, tudi kadar se drugi dejavniki tretirajo in zdravijo
Predispozicijski dejavniki so lastnosti, ki prispevajo k razvoju vnetja zunanjega sluhovoda, vendar sami po sebi ne povzročajo bolezni.
Ko konkretno razmišljamo o primarnih vzrokih vnetja, je pomembno vedeti, da je sluhovod obložen s kožo in zato lahko vsaka bolezen, ki prizadene kožo, prizadene tudi uho. V literaturi je opisanih več znanih primarnih sprožilcev vnetja 5,6.
Alergija je najpogostejši primarni vzrok in vključuje reakcijo na okoljske alergene, kot so cvetni prah in pršice, ter alergijo na določene sestavine v hrani. Alergični pes pogosto kaže znake generalizirane dermatoze, ki jih spremljajo tudi ušesni simptomi.
Tujek v sluhovodu. Prisotnost zagozdenega semena trave je primer tujega materiala, ki lahko povzroči vnetno reakcijo.
Paraziti. Pršice (najpogosteje Otodectes cynotis in Demodex spp.) lahko okužijo ušesni kanal ter povzročijo vnetje, draženje in nelagodje. Parazitarni OE je pogostejši pri mačkah kot pri psih, lahko pa prizadene obe vrsti, pa tudi druge hišne ljubljenčke, kot so dihurji.
Endokrine bolezni lahko povzročijo OE zaradi njihovega vpliva na imunski odziv in strukturo kože. Za boljše razumevanje najpogostejših endokrinih motenj, ki lahko povzročijo vnetje sluhovoda pri psih, si oglejte:
