Kongestivno popuščanje srca 

Kardiovaskularne bolezni so pomemben del vsakodnevnega kliničnega dela veterinarjev za male živali in naš cilj je biti vaš praktičen partner na tem področju.

Kako pogosto je kongestivno srčno popuščanje pri psih?

Približno 10% psov, ki pridejo na pregled v veterinarsko ambulanto ima bolezen srca. Večina trpi za pridobljenimi, degenerativnimi in napredujočimi boleznimi srca, pogosto povezanih s pasmo, kot je miksomatozna bolezen mitralne zaklopke (ang. MMVD) ali redkeje dilatativna kardiomiopatija (ang. DCM). Obe bolezni lahko sčasoma privedeta do očitnega kongestivnega srčnega popuščanja, stanja pri katerem je za zdravljenje poleg ustreznih zdravil potrebno tudi dolgoročno spremljanje in nenehno prilagajanje odmerkov, da bi dosegli kar najboljši rezultat za pacienta.

Prirojene kardiovaskularne anomalije so s pasmo povezane, pogosto podedovane okvare, ki so prisotne ob rojstvu in pogosto povzročijo perinatalno smrt prizadetega mladiča/mladičev. Vendar pa so v nekaterih primerih prirojene srčne bolezni asimptomatske in neodkrite, dokler se morebitni simptomi, kot so pomanjkanje apetita, hitra utrujenost, zasoplost, težko dihanje in kolaps ne pojavijo pozneje v odrasli dobi.

 

Kako se diagnosticira akutno kongestivno popuščanje srca pri psih?

Za kongestivno popuščanje srca ne obstaja samo en diagnostični test. Diagnoza se običajno postavi s kombinacijo podatkov o živali (predvsem sta pomembni pasma in starost), anamnezi, kliničnem pregledu, krvni sliki, ehokardiogramu (EKG) in ultrazvoku ali radiografiji za oceno delovanja in morebitnih znakov kardiomegalije ali popuščanja zaklopk.

Nekatere primere odkrijejo v zgodnejši fazi bolezni z ugotovitvijo šumov med rutinsko avskultacijo. To še posebej velja za tiste pasme za katere je znano, da so nagnjene k večjemu tveganju za bolezni srca in zato je bolj verjetno da se bo pri njih izvajalo proaktivno spremljanje za razvoj šumov in/ali simptomov bolezni srca.

Nekateri primeri pa ostanejo nediagnosticirani, dokler ne pridejo v veterinarsko ambulanto s hudim cirkulatornim kolapsom, ki se kaže z modrikastimi sluznicami, dispnejo in morda celo izgubo zavesti.

Kakšne so možnosti zdravljenja psov s kongestivnim popuščanjem srca?

Ko se pri psu diagnosticira kongestivno srčno popuščanje je naslednji korak oblikovanje načrta zdravljenja, ki bo najbolj odgovarjal posameznemu pacientu.

V primerih kongestivnega srčnega popuščanja, ki ga povzroča MMVD se običajno uporablja kombinacija zdravil za izboljšanje minutnega volumna srca, zmanjšanje zadrževanja tekočine, nadzor krvnega tlaka in upajmo, zmanjšanje kašlja ali dihalne stiske.

Pimobendan je ključna komponenta tega sistema zdravljenja, glede na stopnjo bolezni pa se lahko predpišejo tudi diuretiki, kot je furosemid in ACE-inhibitorji kot je benazepril1.

Cardisure Premium vsebine

Veterinarji lahko kliknete tukaj za več informacij.

Dechra Akademija

Veterinarji se lahko naučijo več o diagnosticiranju in zdravljenju kongestivnega srčnega popuščanja z vpisom na Dechra Akademijo in opravljanjem našega modula e-učenja.

 

Kaj je cilj zdravljenja kongestivnega popuščanja srca pri psih?

Navsezadnje je primarni cilj zdravljenja kongestivnega popuščanja srca lajšanje simptomov2, kar vodi do boljše kakovosti življenja. Čeprav je glavni vzrok kongestivnega popuščanja srca za večino pacientov neozdravljiv pa upamo, da se bodo psi s prilagojenim načrtom zdravljenja počutili manj izčrpane z manj intolerance do gibanja, da se bo zmanjšal respiratorni edem, da bodo manj kašljali in da bodo znaki ascitesa minimalni.

Poleg rednega kontroliranja v veterinarski ambulanti lahko lastniki psov pomagajo pri spremljanju stanja svojega psa v domačem okolju z merjenjem frekvence dihanja, ocenjevanjem znakov dispneje, ocenjevanjem otekanja abdomna in tolerance do telesne aktivnosti ter spremljanjem splošnega stanja.

Avtorji

Emily Armstrong BVSc MRCVS
Veterinary Technical Manager
Dechra Veterinary Products

Linda Holm Segerqvist DVM
European Companion Animal Product Manager – Cardiovascular
Dechra Veterinary Products

 

Reference add

  1. Keene BW, Atkins CE, Bonagura JD, et al. (2019) ACVIM consensus guidelines for the diagnosis and treatment of myxomatous mitral valve disease in dogs. Journal of Veterinary Internal Medicine. 33(3):1127-1140

  2. Martin, M (2012) Canine congestive heart failure: an approach to case management. Vet Times 42.03

keyboard_arrow_up